Ritonõpo omipona ehtoko
1Mame ynara tykase Moeze Izyraeu tomo a:
— Ritonõpo omihpyry omipona ehtoko, inyripohpyry tõ roropa emero. Morohne ekarõko ase oya xine seromaroro isene oehtohkõme, Ritonõpo, kytamurukõ Esẽ nekarory, apoitohme roropa oya xine oesarykõme. 2Ynyripohpyry oya xine onymotyẽkara ehtoko, moro wino toiro omi onoupyra roropa ehtoko. Ritonõpo Kuesẽkõ omiry emero omipona ehtoko. 3Amarokõ meneatose emero Ritonõpo nyrihpyry ypy Peoa pũto. Moroto ahno totapase eya emero kymaro xine exiketõ tyneponãmarykõ Paau eahmananomo. 4Yrome Ritonõpo Kuesẽkõ omipona exiketõ isene ro matose.
5— Ritonõpo, Jesẽ nyripohpyry ae ro ya, kuamorepatose Aomihpyry poko te, inyripohpyry tõ poko roropa, morohne omipona oehtohkõme toeporehkase awahtao xine moro nono pona, nono apoitohme oesarykõme. 6Naeroro tomeseke ehtoko yronymyryme ynyripohpyry tõ omipona oehtohkõme. Mame imehnõ oenetorỹko mã toto, tuaro exiketõme oekarotorỹko mã toto zae ehtoh waro exiketõme roropa. Mame Ritonõpo Omihpyry etaryhtao eya xine ynara ãko mã toto opoko xine: “Tuaro mokaro mã toto. Itamurume zuaro mã toto. Ahno imehxo mã toto.”
7— Imehnõ ahno imehxo exiketõ pyra mana. Ineponãmarykõ ameke pyra, tyya xine, Ritonõpo Kuesẽkõ ameke pyra ehtoh samo, kymaro xine. Kuomirykõ etãko mana ikohmaryhtao kyya xine kuakorehmatohkõme. 8Imehnõ ahno imehxo exiketõ nae, zae tyripotoh ke, zae amorepatoh ke roropa, Ritonõpo omiry samo, ynekarohpyry sã oya xine seroae? Arypyra. 9Naeroro tomeseke ehtoko anamonohpyra oehtohkõme, wenikehpyra oehtohkõme onenehpyrykõ poko. Morohne poko opoenõkõ zurutoko apakomotyã roropa 10onenehpyrykõ poko ypy Xinai myhto, moro ẽmepyry ae Ritonõpo Kuesẽkõ ẽpataka, ynara kary htao: “Imoihmãkõ oximõme enehpoko jẽpataka jomiry etatohme eya xine, jũme jomiry omipona toto ehtohme, typoenõ amorepatohme roropa eya xine.”
11— Mame toytose amarokomo ypy Xinai myhtokoxi eraximase. Moroto ypy emory po xinukutume nexiase toxiõtose akurũ xinukutumã ke. Apoto nexiase ypy emory po onuhnõko kapu pokona. 12Mame apoto htae tõturuse Ritonõpo oya xine. Aomiry totase oya xine. Yrome ynororo onenepyra mexiatose; totase rokẽ oya xine. 13Tõmiry totapose Ritonõpo a oya xine, tynyripohpyry oya xine 10mãkomo omipona oehtohkõme. Mame morohne tymerose eya asakoro topu pipahmã pokona. 14Morarame amarokõ tamorepapose Ritonõpo a ya, tõmihpyry poko, tynyripohpyry tõ poko roropa oya xine, morohne omipona oehtohkõme, moro nono pona toeporehkase awahtao xine osa apoitohme oesarykõme.
Oneponãmarykõ oneahmara ehtoko
15Mame tõturuse ro Moeze, ynara tykase:
— Apoto htae ypy Xinai po tõturuse Ritonõpo ahtao oya xine ahno panõ onenepyra mexiatose. Morara exiryke tomeseke ehtoko 16azahkuru pyra oehtohkõme, tyorõ neponãmary onyripyra oehtohkõme eahmatohme. Oneponãmarykõ onyripyra ehtoko ipunaka eahmatohme, ahno panono, orutua te, nohpo roropa te, 17onokyro panono te, okyno roropa, torõ panono te, 18nono poro ytokety panono, kana panõ roropa. 19Mame kakoxi õsenuhmarykohtao kapu aka, xixi oneahmara ehtoko, nuno maro, xirikuato tõ maro. Mokarohne tokarose Ritonõpo a emero ahno a sero nono po, ikyryrykõme ehtohme; ah neahmã toto. 20Yrome amarokõ typynanohse matose Ritonõpo a, Ejitu poe tonehse eya apoto ẽ tae samo, typoetoryme oritohkõme. Moro sã matose seromaroro. 21Amarokõ pokoino tohne toehse Ritonõpo ymaro. Tõmiry totapose ya jũme ytopyra jehtohme tuna Joatão mõpozakoxi, ytopyra jehtohme moro nono kurã pona, Ritonõpo Kuesẽkõ nekarory pona oya xine. 22Ywy tuna Joatão anakuohpyra exĩko ase; taro orihnõko ase rahkene. Yrome amarokõ akuohnõko matose moro nono kurã apoitohme oesarykõme. 23Tomeseke ehtoko wenikehpyra oehtohkõme Ritonõpo Kuesẽkõ nekarohpyry poko oya xine, jũme osepeme oehtohkõme imaro. Aomihpyry omipona ehtoko. Oneponãmarykõ onyripyra ehtoko eahmatohme. 24Ynara exiryke, Ritonõpo Kuesẽkõ apotome mana imehnõ enahkaneme. Imehnõ neponãmarykõ se pyra mana ipunaka.
25— Morarame tuhke jeimamyry taropose oya xine ahtao Kanaã nonory po, tamuhpõme toehse awahtao xine, typoenõke awahtao xine, typakomotyãke roropa, azahkuru pyra ehtoko, oneponãmarykõ onyripyra ehtoko. Moro poko iirypyryme exiry, popyra ipunaka, ozehno xine Ritonõpo exiry opoko xine. 26Kapuaõkõ kohmãko ase, nono põkõ roropa eneneme toto ehtohme: tyorõ neponãmarykõ eahmaryhtao oya xine osenahkãko matose moro nono po, oesarykõ po tuna Joatão mõpozakoxi. Axĩtao rokẽ moro nono po exĩko matose. Okynã pyra tonahkasẽme exĩko matose ipunaka. 27Sapararahme amarokõ pahnõko Ritonõpo Oesẽkõ mana imeimehnõ nonory pona, moroto tuhke pyra isene exĩko matose. 28Mokaro nonory po tyorõ neponãmarykõ eahmãko matose wewe risemy, topu risẽ roropa, osenuhmara exiketomo te, otato pyra, otuhpyra mã toto onypohpyra roropa. 29Moroto Ritonõpo Oesẽkõ zupĩko matose. Mame imaro oseporỹko matose, yronymyryme mokyro zupiryhtao oya xine aomiry omipona oehtohkõme. 30Mame imeĩpo oetuarimarykohtao, morohne emero toehse ahtao oya xine, toeramase ropa awahtao xine, oehtohkõme ropa Ritonõpo Kuesẽkomo a, aomiry omipona toehse ropa awahtao xine, 31orumekara xine exĩko mana. Ritonõpo opynanohnekomo, oenahkara xine exĩko mana. Wenikehpyra mana tõmihpyry poko, inetapohpyry kytamuru tomo a, jũme osepeme toehtohme toto maro, jũme tõmiry omipona exikehpyra toehtohme.
32— Atamorepatoko pake ehtopõpyry poko, ahno ritopõpyry poe sero nono po. Imeimehnõ nonory po porehme ekaropotoko imehnomo a sero panõ tonese ahtao eya xine, sero panõ kurã poko otururu totase ahtao roropa eya xine. 33Ahno nae isene ro exiketomo, ritõ etaryhtao eya xine aotururuhtao apoto poe? Morara toehse oya xine? 34Imepỹ ritõ nae na tõsenetupuhse ynara tyritohme, ahno enepyry eya imehnõ nonory põkõ wino, typoetoryme rokẽ toto ehtohme, Ritonõpo Kuesẽkõ nyrihpyry sã opoko xine Ejitu po? Meneatose: eya tyjamitunuru tonepose orẽpyra toehtoh roropa. Meneatose: popyra ehtoh ke te, tynyrihpyry kurã ke roropa, etonatoh ke, tynyriry ke osenuruhkatoh ke roropa tonehse mexiatose eya Ejitu poe. 35Morohne emero tonepose Ritonõpo a oya xine Ritonõpome toexiry waro oehtohkõme; imepỹ ritõ pyra mana, ynororo rokene. 36Ãmorepatohkõme tõturuse Ritonõpo kapu poe, sero nono po apoto konõto tonepose oya xine. Mame apoto htae tõturuse amaro xine. 37Kytamuru tõ pyno Ritonõpo nexiase, morara exiryke amarokõ tymenekase eya; tyjamitunuru ke tysyryhmapose mexiatose eya Ejitu poe. 38Moromeĩpo osemazuhme toytose ynororo, imeimehnõ ahno tuhkãkõ taropose eya, omotye xine exiketomo, jamihmehxo exiketõ roropa. Mame moro sã mokaro nonory tokarose Ritonõpo a oya xine oesarykõme.
39— Zuaro ehtoko seromaroro, jũme wenikehpyra ehtoko roropa: Ritonõpo rokẽ Kuesẽkõme mana moroto kapu ao te, taro roropa sero nono po. Imepỹ ritõ pyra mana. 40Morara exiryke aomihpyry omipona ehtoko, inyripohpyry tõ oya xine emero porehme, ynekarohpyry oya xine seroae. Mame amarokomo opoenomo, apakomotyã roropa tãkye exĩko matose. Tuhke jeimamyry aropõko matose sero nono po, Ritonõpo Kuesẽkõ nekarory po jũme oesarykõme.
Epaketõ patary tomo
(Jozue 20.1-9)
41Mame oseruao pata tõ tymenekase Moeze a tuna Joatão poe xixi tũtatoh wino 42moro pata tõ pona ahno epatohme imepỹ totapase ahtao eya, zehno pyra ahtao, etapary se pyra roropa ahtao. Mame toiro moro pata pona toehse ynororo ahtao towomasẽme toehse mana. Mokyro onetapara imehnõ toehse moroto ahtao. 43Rupẽ oxiekyrymãkõ pataryme Pezea tymenekase eya ona po nono topohmã po. Kate oxiekyrymãkõ pataryme Ramote tymenekase eya, Kireate nonory po. Manase oxiekyrymãkõ xixi tũtatoh wino pata Korã tymenekase eya Pasã nonory po.
Moeze oturutoh asakoromano
4.44—28.68
Ekarotopo
44Mame Ritonõpo omihpyry tokarose Moeze a Izyraeu tomo a, 45aomihpyry te, inyripohpyry tomo te, inamorepatopõpyry tõ maro. Moro nexiase toesyryhmase Izyraeu tõ ahtao Ejitu poe 46toeporehkase toto ahtao jakanahmã pona, pata Pete-Peoa pũto, tuna Joatão poe xixi tũtatoh wino. Moro nono Seõ nonohpyryme nexiase, amoreu tõ tuisary, pata Hexipõ pono. Mokyro typoremãkase Moeze tomo a Izyraeu tõ maro 47inonory apoitohme tyya xine tosarykõme. Moro sã tyrise roropa eya xine tuisa Oke a, Pasã esemy. Moro sã amoreu tõ tuisary asakoro typoremãkase Izyraeu tomo a inonorykõ apoitohme tosarykõme tuna Joatão poe xixi tũtatoh winakoxi. 48Inonorykõ nexiase pata Aroea poe, jakanahmã Aranõ pũto ikurenae, ypy Xiriõ pona (ypy Heremõ) inikahpozakoxi. 49Inonorykõ zokonaka nexiase tuna Joatão poe xixi tũtatoh winakoxi tuna konõto Aorikyhpyry kuaka ikurenaka mya ypy Pixika myhtokoxi xixi tũtatoh winakoxi.